Z Dobravo se je sklenila letošnja serija Kako nastaja sodobni Maribor

Zaključni, osmi dogodek letošnje serije Kako nastaja sodobni Maribor je bil posvečen pokopališču Dobrava, njegovi značilni krajinski zasnovi, načrtovani širitvi in prihodnjemu razvoju. Pogrebno podjetje Maribor je obiskovalcem predstavilo, kako se na tem posebnem prostoru prepletajo spomin, narava, kulturna dediščina in sodobne pogrebne storitve.

Z dogodkom »Ohranjamo spomin. Gradimo prihodnost.«, ki je 8. oktobra potekal na pokopališču Dobrava, se je sklenila letošnja serija Kako nastaja sodobni Maribor. Tokrat je svojo zgodbo predstavilo Pogrebno podjetje Maribor, ki skrbi za pokopališče Dobrava – prostor, ki že štiri desetletja združuje spoštovanje do pokojnih, naravno okolje in pomemben del mariborske kulturne dediščine.

Dogodek je ponudil vpogled v zgodovino pokopališča, njegove posebnosti, izzive upravljanja ter načrte za prihodnost. Obiskovalci so skozi predstavitve in razstavo spoznali predvideno širitev pokopališča, nadaljnjo ureditev Parka spominov ter delovanje upepeljevalnice.

Dobrava po 40 letih vstopa v novo razvojno obdobje

Pokopališče Dobrava je začelo obratovati leta 1985. Zasnovano je bilo kot zeleno, krajinsko urejeno pokopališče, na katerem se prepletajo travnata grobna polja, gozdne in parkovne površine ter sprehajalne poti. Njegova prvotna zasnova je predvidevala vlogo osrednjega mariborskega pokopališča, vendar je pokopališče Pobrežje ostalo v uporabi. Območje, na katerem se je doslej pokopavalo, je danes zapolnjeno, zato je predvidena širitev.

»Ta obseg petih hektarjev je dejansko zdržal 40 let. Štirideset let je za nami, pa vendarle je predvidena in zato tudi potrebna širitev,« je na dogodku pojasnila mag. Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor in predsednica združenja ASCE.

Načrtovano širitev in krajinsko zasnovo je predstavil Aleš Koprivšek, krajinski arhitekt iz podjetja ZUM. Na dveh novih grobnih poljih je predvidenih 607 novih grobnih mest: 382 žarnih, 186 klasičnih enojnih in 39 klasičnih družinskih grobov.

Nova ureditev bo upoštevala gozdni značaj območja in se navezovala na obstoječo podobo Dobrave. Predvidene so posamične zasaditve in ohranjanje kakovostnih dreves, ki bodo dolgoročno prispevala k senci in ambientu grobnih polj. Večina površin bo ostala travnatih, predvidena pa je tudi sodobna urbana oprema, vključno s klopmi, podzemnimi zbiralniki odpadkov in razsvetljavo s senzorji gibanja.

Park spominov – prostor zgodovine, spomina in miru

Pomemben del prihodnjega razvoja Dobrave predstavlja tudi Park spominov, v katerem so obeleženi pomembni zgodovinski dogodki in žrtve. Med njegovimi memorialnimi elementi so protitankovski jarek, povezan s prikritim vojnim grobiščem v Tezenskem gozdu, kostnica Maribor in grob žrtev iz rova Svete Barbare.

Načrtovana ureditev vključuje nadaljnje oblikovanje sprehajalnih poti, nove zasaditve, ureditev ploščadi ob spomeniku žrtvam in digitalni informativni pano. Predvidene so tudi manjše ureditve ob obstoječih obeležjih ter območje cvetočega travnika, ki bo zaradi redkejše košnje prispevalo k okolju prijaznejšemu vzdrževanju.

»Pokopališča imajo poleg osnovne funkcije, ki jo imajo kot prostor za pokop umrlih, tudi funkcijo prostora komunikacije in so del kulturne dediščine,« je poudarila Lidija Pliberšek.

Prav širši pomen pokopališč je bil eno osrednjih sporočil dogodka. Dobrava ni le prostor slovesa, temveč tudi prostor osebnega spomina, zgodovine in narave, ki ga je treba skrbno razvijati in ohranjati za prihodnje generacije.

Skrb za zeleno podobo v času podnebnih sprememb

Značilna krajinska ureditev Dobrave prinaša tudi izzive, predvsem pri vzdrževanju zelenih površin v obdobjih dolgotrajne suše. Ohranjanje zelenih travnatih površin zahteva prilagajanje vse pogostejšim vremenskim ekstremom ter razmislek o novih načinih vzdrževanja in zasaditvah.

Lidija Pliberšek je opozorila, da zgolj zbiranje deževnice v daljših sušnih obdobjih ne zagotavlja zadostnih količin vode. Zato bodo v prihodnje pomembni strokovni premisleki o prilagajanju zelenih površin podnebnim spremembam in o načinih, kako ohraniti značaj pokopališča ob hkratnem zagotavljanju njegove urejenosti.

Sodobne pogrebne storitve in nove oblike ohranjanja spomina

Del dogodka je bil namenjen tudi delovanju upepeljevalnice. Rado Škofič, vodja upepeljevalnice, je predstavil razvoj opreme in postopkov upepeljevanja. Pogrebno podjetje je svoje zmogljivosti skozi leta posodabljalo, v letih 2022 in 2025 pa pridobilo dve novi peči. Danes delujejo tri sodobne peči, starejši dve pa sta bili po koncu svoje življenjske dobe umaknjeni iz uporabe.

Obiskovalci so spoznali tudi digitalne možnosti ohranjanja spomina, med katerimi so QR-kode, digitalni spomeniki in aplikacije za prižiganje virtualnih sveč. Te rešitve dopolnjujejo tradicionalne načine spominjanja ter odpirajo nove možnosti za povezovanje osebnih zgodb, informacij in sodobne tehnologije.

Zaključek na Dobravi je poudaril, da razvoj mesta vključuje tudi skrb za prostore spomina, kulturno dediščino in naravno okolje. Načrtovana širitev pokopališča, nadaljnja ureditev Parka spominov in prilagajanje novim izzivom so del prizadevanj, da Dobrava tudi v prihodnje ostane prepoznaven, spoštljiv in zelen prostor.

Ohranjamo spomin. Gradimo prihodnost.