Na območju sortirnice na Teznem so obiskovalci spoznali pot odpadkov – od domačega zabojnika do sortiranja in možnosti nadaljnje izrabe

Odpadek z odlaganjem v zabojnik ne izgine. Takrat se njegova pot pravzaprav šele začne, na to, kakšna bo, pa najprej vplivamo uporabniki sami. To je bilo osrednje sporočilo včerajšnjega dogodka Kako nastaja sodobni Maribor – Snaga, ki je potekal na območju sortirnice na Teznem.

Pod naslovom »Odpadki imajo prihodnost. Skupaj odločamo, kakšna bo.« so pri Snagi predstavili, kaj se z odpadki dogaja po tem, ko jih odložimo v zabojnik, zakaj je pravilno ločevanje pomembno in kaj lahko storimo z odpadki, ki jih ni več mogoče reciklirati.

Dogodek je bil del serije Kako nastaja sodobni Maribor, v okviru katere družbe Skupine Javni holding Maribor občanom približujejo svoje delo, storitve in projekte ter njihov pomen za vsakdanje življenje v mestu.

Muzej odpadkov: vsaka stvar ima svojo zgodbo

Osrednji del dogodka je predstavljal Muzej odpadkov, v katerem so bili razstavljeni predmeti, ki jih vsak dan uporabljamo – plastenka, pločevinka, kartonska embalaža, folija in mešani ostanek. Na koncu je obiskovalce čakal tudi predmet, izdelan iz materiala, ki je bil nekoč odpadek.

»Odpadek z odlaganjem v zabojnik svoje poti ne konča. Takrat se njegova pot pravzaprav šele začne. Preden nekaj postane odpadek, se moramo vprašati, ali lahko njegov nastanek preprečimo, ali lahko predmet popravimo oziroma ponovno uporabimo. Ko odpadek nastane, pa s pravilnim ločevanjem pomembno vplivamo na to, kaj bo z njim mogoče narediti naprej,« je poudaril dr. Vito Martinčič,

Podatki kažejo, da je bil v letu 2025 v sistemu Snage zbranih 66.564 ton komunalnih odpadkov. Približno 70 odstotkov jih je bilo ločeno zbranih po posameznih frakcijah, 30 odstotkov pa je predstavljal tok mešanih komunalnih odpadkov.

Več kot 31 tisoč ton odpadkov skozi sortirnico

Del zbranih odpadkov svojo pot nadaljuje v sortirnici na Teznem. V letu 2025 je bilo tam obdelanih 31.088 ton odpadkov, od tega 7.111 ton mešane odpadne embalaže, preostanek pa so predstavljali mešani komunalni odpadki.

Na sortirnih trakovih, ki obratujejo vsak delovni dan, se tako vsak dan znova pokaže, kaj vse ljudje odložimo v zabojnike. In tudi, kaj vanje ne sodi.

Damjan Lorber, delovodja v sortirnici, je opozoril, da se med mešanimi komunalnimi odpadki še vedno znajdejo tudi nevarni in neustrezno odloženi predmeti.

Med njimi so ostanki hrane, elektronske naprave z baterijami, injekcijske igle, barve in topila. Takšni odpadki niso težava le za nadaljnjo obdelavo, ampak lahko predstavljajo tudi neposredno nevarnost za zaposlene.

Baterije se lahko zaradi mehanskih poškodb vnamejo in povzročijo požar, ostri predmeti pa lahko pri ročnem delu ostanejo skriti med drugimi odpadki in povzročijo poškodbe.

»Najbolj nam pomaga že to, da človek doma za trenutek premisli, kam posamezen odpadek sodi. Kar nekdo odloži v nekaj sekundah, moramo mi tukaj pozneje dejansko obdelati. In včasih se med odpadki znajdejo tudi stvari, ki so lahko nevarne za ljudi, ki z njimi delajo,« je povedal Lorber.

Če želimo dobro ločevanje, ga moramo ljudem tudi olajšati

Da se odgovorno ravnanje z odpadki začne že doma, je poudaril tudi mag. Darko Bečaj, vodja službe zbiranja in odvoza odpadkov v Snagi.

»Ko govorimo o zbiranju odpadkov, se pravzaprav vse začne v gospodinjstvu. Torej pri nas doma, ne tukaj v sortirnici. Če želimo od ljudi pričakovati dobro ločevanje, jim moramo to tudi čim bolj olajšati,« je dejal Bečaj.

Snaga zato sistem ločenega zbiranja približuje uporabnikom. Leta 2021 je začela pilotno zbiranje papirja, kartonske in steklene embalaže od vrat do vrat. Do maja letos je bilo na približno 20.500 odjemnih mestih nameščenih okoli 38.700 posod. Sistem je danes vzpostavljen v vseh devetih občinah, kjer Snaga izvaja javno gospodarsko službo.

Izkušnje kažejo, da zbiranje od vrat do vrat prinaša več zbranega materiala in hkrati čistejše ločeno zbrane frakcije.

Snaga širi tudi možnosti zbiranja odpadnega jedilnega olja. Trenutno je na voljo 33 zbiralnic, do konca leta pa naj bi jih bilo 43. Gospodinjstvom je bilo razdeljenih okoli 8.700 posebnih posodic za zbiranje olja, do konca leta pa naj bi jih bilo približno 13.700.

Pomemben del sistema predstavljajo tudi podzemne zbiralnice v središču Maribora, možnosti ponovne uporabe ter aktivnosti za otroke in mlade. Snaga ob tem razvija tudi digitalne rešitve, ki naj bi uporabnikom pomagale pri pravilnem razvrščanju odpadkov.

Kaj pa z odpadki, ki jih ni mogoče več reciklirati?

Tudi po sortiranju ostane del odpadkov, ki ga ni več mogoče snovno izkoristiti. V Mariboru trenutno nastane približno 17.000 do 18.000 ton takšnih odpadkov letno, ki jih Snaga odvaža v tujino. Strošek njihove obdelave oziroma odstranjevanja znaša okoli 214 evrov na tono.

Prav zato se v Mariboru iščejo možnosti za njihovo nadaljnjo izrabo. Ena od možnosti je energijska izraba nereciklabilnih odpadkov, pri kateri bi bilo mogoče iz njihove energijske vrednosti proizvajati toploto in električno energijo.

Projekt je trenutno še v postopkih. Po junijski javni predstavitvi je bila dokumentacija dopolnjena, potekajo pa tudi aktivnosti, povezane s pripravo na okoljsko presojo, med drugim spremljanje kakovosti zraka in podzemnih voda. Nadaljevanje postopkov je odvisno tudi od zaključka postopkov na ravni pristojnih institucij.

Po ocenah Snage bi lahko z nereciklabilnimi odpadki iz njenega sistema zagotovili pomemben del potreb načrtovanega objekta za energijsko izrabo. S tem bi se zmanjšala tudi potreba po odvozu teh odpadkov v tujino.

Pot odpadka se začne pri nas

Dogodek na Teznem je tako ponudil pogled na odpadke z druge strani – ne kot nekaj, kar izgine, ko zapremo pokrov zabojnika, ampak kot material, ki ima svojo nadaljnjo pot.

Ta pot je lahko krajša in bolj smiselna, če odpadkov ustvarimo manj, predmete ponovno uporabimo in jih, ko postanejo odpadek, pravilno ločimo.

Prvi člen sistema smo namreč mi sami.

Dogodek »Odpadki imajo prihodnost. Skupaj odločamo, kakšna bo.« je bil peti dogodek v seriji Kako nastaja sodobni Maribor, s katero Skupina Javni holding Maribor občanom približuje delo svojih družb in njihov vpliv na kakovost vsakdanjega življenja v Mariboru.