Brez čebel ni življenja

Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanja okolja. Danes je že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja, čebelji pridelki pa so bogat vir nujno potrebnih hranil.

Slovenija je v okviru Organizacije združenih narodov predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel; države članice so 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in 20. maj razglasile za svetovni dan čebel. Tako letos že šestič zapored obeležujemo ta dan.

Svetovni dan čebel nam omogoča, da se osredotočimo na njihov ključni prispevek k opraševanju rastlin. Pomislimo na vso hrano, ki jo uživamo – večina pridelkov, kot so sadje, zelenjava in oreščki, je odvisna od opraševanja, ki ga opravljajo čebele in drugi opraševalci.

Ta dan je tudi priložnost, da se zavedamo groženj, s katerimi se čebele srečujejo. Podnebne spremembe, izguba habitatov, uporaba pesticidov in bolezni so le nekatere izmed težav, s katerimi se soočajo čebele po vsem svetu. Svetovni dan čebel nas spodbuja, da razmislimo o tem, kako lahko zmanjšamo negativne vplive in izboljšamo njihovo stanje.

V Sloveniji je čebelarstvo močno zasidrano v ljudsko zavest. Po številu čebelarjev na prebivalca se nahajamo v samem vrhu Evropske unije, avtohtona slovenska čebela, kranjska sivka, pa velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu. Dobre pogoje za čebelarjenje ponuja tudi ohranjeno naravno okolje.

Čebele so zveste spremljevalke življenja, zato jih je treba spoštovati in negovati.

Ali ste vedeli?

Vsak posameznik lahko pomaga čebelam

Svetovni dan čebel je priložnost, da se zavemo pomena teh majhnih bitij za našo prihodnost in planet. Zavzemajmo se za njihovo zaščito, ohranjanje njihovih življenjskih prostorov in zagotavljanje, da bodo čebele še naprej opravljale svojo neprecenljivo vlogo v našem okolju.

Ko razmišljamo o ozelenitvi svojega balkona ali cvetličnega vrta, okolice hiše ali parka v stanovanjskem naselju, v svoj načrt vključimo tudi medovite rastline, ki predstavljajo dodaten vir medičine in cvetnega prahu za čebele, čmrlje, metulje in ostale opraševalce.

Tudi zaraščeni vrtovi so lahko lepi, zato del vrta ali travnika pustimo nepokošenega – čebele nam bodo hvaležne. S košnjo spomladanskega cvetja in trave čebele in druge opraševalce prikrajšamo za dragocen svetni prah.

Albert Einstein je že leta 1949 svaril pred umiranjem čebel: »Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi, …«

Vsi smo del narave, živimo z njo in si z njo delimo ta krasni planet. Eno Zemljo imamo in to moramo spoštovati.

BODIMO MODRI, OHRANIMO ZELENO IN OSTANIMO ZDRAVI!