Kaj je novega na trgu odpadkov?

Šok, ki ga je Evropa doživela v začetku lanskega leta, še kar odmeva na trgu odpadkov. Lani se je Kitajska odločila, da ustavi gostoljubje evropskim odpadkom, predvsem odpadni embalaži, ki smo jo Evropejci po relativno nizkih cenah izvažali tja in tako skrb za nadaljnje ravnanje z njo prepustili daljnemu vzhodu. Hkrati nam embalaža v Evropi ni povzročala glavobolov, trg je deloval normalno, v nove izdelke ali pol izdelke smo predelali toliko embalaže, kot smo jo lahko. Nihče ni razmišljal, kaj se lahko zgodi, če se ta slika enkrat podre. Zato je realnost toliko bolj kruta in živimo jo še danes.

 

Ogromne količine odpadne embalaže, ki so se lani nabrale tudi v naših skladiščih, so bile prvi rezultat kolapsa celotnega trga odpadne embalaže. Ob tem moramo poudariti, da smo se že prej ukvarjali s podobno težavo na področju odpadnih sveč, tako da so se problemi nakopičili in eksplodirali v kolapsu domala celotnega sistema prevzema odpadkov.

 

Kaj se je dejansko zgodilo? Evropska, pa tudi slovenska skladišča izsortirnaih in ločeno zbranih frakcij so polna. Zaradi tega je trg postal izbirčen, prevzem različnih vrst ločenih odpadkov pa zelo omejen. Ko je nečesa na trgu preveč, tem dobrinam pade cena. In prav to se je zgodilo s cenami izsortiranih frakcij različnih odpadkov.  

 

Druga kruta realnost pa se je začela slikati skozi cene energetske izrabe odpadkov. Če ne bomo predelali, pa bomo energetsko izrabili, se je glasil evropski načrt. A pri tem smo pozabili, da so kapacitete, v katerih lahko odpadke energetsko izrabimo, prav tako omejene. Zaradi tega je cena sežiga (to je najobičajnejši postopek energetske izrabe) nenormalno poskočila. Iz 30 € po toni do 100 € na tono.  

 

In kje je v tej zgodbi Slovenija? Smo majhen akter na velikem evropskem trgu in takšne spremembe nas prizadenejo še močneje kot večje države. Pri nas so zaradi kolapsa trga odpadkov stroški obdelave odpadkov poskočili tudi za 80 % in več. V našem Centru za pripravo sekundarnih surovin (sortirnici) pridno izsortiramo odpadke, ki so uporabni za sekundarne surovine, ostanek pa gre v sežig, najmanjši delež pa v odstranjevanje. Trg je postal izbirčen, kaj prevzema kot sekundarne surovine, sežig je postal nenormalno drag. Smo v težkem položaju. Ne samo v Mariboru, celotna Slovenija se je znašla v krču, na katerega redno opozarjamo in zaradi katerega se dražijo storitve ravnanja z odpadki.

 

Kdaj bo bolje? Umirjanje na trgu odpadkov pričakujemo v letih od 2020 do 2022, ko bodo v osrednji Evropi povečane predelovalne kapacitete, ki jih v Nemčiji in Franciji sedaj pospešeno gradijo. Takrat bo tudi naša, mariborska lastna sposobnost obdelave odpadkov prišla do izraza, saj bomo lahko izhodne frakcije s pomočjo Centra za pripravo sekundarnih surovin prilagajali takratnim zahtevam trga. Takrat bomo imeli konkurenčno prednost. A do takrat je treba preživeti.

 

Evropa in z njo Slovenija je še na enem področju več na lastni koži občutila, kako slabo je, ko si odvisen od nekoga drugega. To smo ugotovili tudi v Mariboru, ko smo se odločili za lastno napravo za obdelavo odpadkov, ki jo danes imenujemo Center za pripravo sekundarnih surovin. Čeprav smo ga zagnali v najslabšem možnem trenutku, ko se je trg odpadkov dobesedno sesul, bomo čez tri leta zagotovo želi, kar smo lani pričeli sejati.

ODVOZ LOČENO ZBRANIH FRAKCIJ - MESTNA OBČINA MARIBOR

1.Vpišite vaš naslov

V okence za vnos naslova vpišite vaš naslov in izberite željeno ulico.

1.Poiščite ikono

Poiščite zeleno ikono s številko v bližini vašega naslova.

3. Prenesite urnik

Kliknite na ikono in prenesel se vam bo urnik v PDF formatu.